top of page

ŠOLA IN ZNANJE

Šola naj bi učencem posredovala in razvijala pomembna znanja, veščine, kompetence za kakovostno življenje. 

Slovenski šolarji v mednarodnih raziskavah znanja dosegajo sorazmerno visoke uvrstitve.

Kljub temu številni učitelji po celotni izobraževalni vertikali opozarjajo, da je šolski sistem tako osredotočen na rezultate in ocene, da je znanje velikokrat potisnjeno v ozadje.

   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VPRAŠANJA POLITIKI IN POLITIKOM

  • Kakšno je vaše stališče do večletnih pripomb iz učiteljskih vrst, da preobsežni učni načrti onemogočajo utrjevanje pomembnih snovi - in posledično vodijo k manj znanja?

  • Kakšno je vaše stališče do opozoril, da pritiski na ocene ter kopičenje in hiperinflacija visokih ocen negativno vplivajo na znanje šolarjev?

  • Kaj nameravate storiti v zvezi z učnimi načrti v šolah v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?

Ocene in spričevala so v slovenskem izobraževalnem sistemu postali pomembnejši od znanja ... Priča smo naraščanju ocen, ki nima podlage v naraščanju znanja, temveč v naraščanju pritiska na učence in učitelje. (Mladina, 4.5.2018)

Osnovnošolski učitelji so že kmalu po uvedbi devetletke začeli opozarjati, da so učni načrti preobsežni in da se je zaradi občutnega povečanja števila predmetov s številčnimi ocenami povečal ocenjevalni pritisk na učence. Današnji devetošolec ima 14 številčno ocenjenih predmetov, osmošolec v nekdanji osemletki jih je imel osem.

Predpisano število preverjanj znanja in s tem ocen je tolikšno, da morajo učenci v povprečju dobiti več kot eno oceno na teden, opozarja učiteljica Bojana Potočnik. »Ne samo, da imamo inflacijo ocen, imamo tudi hiperprodukcijo ocen, ki pa nikakor niso dvignile nivoja znanja.« (Mladina, 4.5.2018)

Za slovensko šolo je značilno, da je sistematično izločila vsa znanja in veščine, ki so potrebni za uspešno delovanje v družbi, saj »znanstvene stroke«, na katerih temeljijo predmeti, zavračajo vse, kar je konkretnega, praktičnega, uporabnega in potrebnega. Lahko jih imenujemo »urarji«, ker jih zanimajo samo ure za njihove, sicer težko zaposljive diplomante. (dr. Srečo Zakrajšek, Dnevnik, 6.6.2015)

Dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta, ki poleg tega na univerzah na Primorskem in v Mariboru poučuje retoriko in argumentacijo: »Kot visokošolski učitelj opažam, da je tako rekoč vsaka naslednja generacija, ki se vpiše na univerzo, slabše izobražena, slabše obvladuje pisne vire in je pogosto motivirana le s pozitivno oceno.« Zadnja leta mora tako namesto nove snovi s študenti in študentkami obdelovati osnove splošne razgledanosti in izobrazbe. »Študentom in študentkam višjih letnikov 1. bolonjske stopnje moram na primer razlagati, kdo je bil Julij Cezar in kaj je apartheid.« (Mladina, 4.5.2018)

bottom of page