SOCIALNA PRAVIČNOST ŠOLSKEGA SISTEMA
Eno od osrednjih poslanstev osnovne šole bi morala biti socialna pravičnost: šola ne bi smela pospeševati razslojevanja, morala bi vsem otrokom omogočiti enake možnosti. V mednarodnih raziskavah znanja je Slovenija večkrat navedena med državami, ki nimajo najbolj pravičnega šolskega sistema: otroci iz socialno šibkejših okolij imajo kljub enakemu znanju manj možnosti za doseganje višje izobrazbe.
Šolarji v enotnem sistemu osnovne šole bi morali imeti enake možnosti in pogoje za nadaljnje šolanje.
Pa jih nimajo.
VPRAŠANJA POLITIKI IN POLITIKOM
-
Kakšno je vaše stališče do ugotovitev, da je slovenski šolski sistem manj uspešen pri kompenziranju socialnih razlik kot šolski sistemi v večini drugih držav?
-
Kakšno je vaše stališče do ugotovitev, da v enotnem sistemu osnovne šole nimajo vsi učenci enakih možnosti za nadaljnje šolanje?
-
Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem pravičnosti šolskega sistema v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
SLOVENIJA: V družinah iz socialno močnejšega okolja so pričakovanja, da bodo otroci šolanje zaključili že po srednji šoli, štirikrat manjša kot v družinah iz socialno šibkejšega okolja, pa čeprav učenci izkazujejo enako raven doseženega znanja. Slovenija je po raziskavi Pisa v skupini petih držav, kjer so te razlike največje. (Delo, 15.7.2016, na podlagi študija Republiškega Izpitnega Centra)
... ker so ocene edino merilo pri vpisu v srednje šole, je sistem nepravičen, opozarja Ciril Dominko, direktor Gimnazije Bežigrad. »Učenci, ki se vpišejo na našo šolo, prihajajo z različno konkurenčnih šol. Dijaki z zahtevnejših šol so pri sedanjem sistemu vpisa oškodovani, saj jih po številu točk lahko prehitijo učenci manj zahtevnih šol, ki pač dobivajo same petice.« A tudi ti so zaradi tega po svoje oškodovani. »To spoznajo prvi mesec pri nas, ko se snov izkaže za prezahtevno zanje za pridobivanje ocen, ki so jih bili do tedaj vajeni.« (Mladina, 4.5.2018)
Dijaki iz 10 odstotkov najbolj premožnih družin se bodo s 84-odstotno verjetnostjo vpisali na gimnazijo in jo zaključili s splošno maturo. Dijaki iz desetih odstotkov najmanj premožnih družin imajo za to le 8 odstotkov možnosti. (Mladina, 4.5.2018)