ODNOS UČENCEV DO ŠOLE
Odnos, ki ga otroci in mladi razvijejo do šole in do učenja, je pomemben dejavnik poznejših odločitev na področju izobraževanja in kariere.
Mednarodne raziskave znanja (TIMSS, PISA) opozarjajo, da slovenski šolarji izražajo več odpora do matematike in naravoslovja kot vrstniki v kateri koli drugi primerljivi državi.
.
Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije kaže, da imajo slovenski šolarji (posebno fantje) izrazit odpor do šole. Tudi v nekaterih drugih državah šolarji ne marajo šole, a je Slovenija edinstvena v tem, da se – v nasprotju z drugimi državami – ta slika izrazito spremeni, ko učenci zapustijo osnovno šolo in se vpišejo v srednjo šolo. Kot da bi nenadoma zadihali.
VPRAŠANJA POLITIKI IN POLITIKOM
-
Čemu pripisujete izrazito nižjo stopnjo veselja do šole in do šolskih predmetov pri slovenskih šolarjih v primerjavi z vrstniki v primerljivih državah?
-
Čemu pripisujete dejstvo, da se po zaključku osnovne šole tako izrazito spremeni odnos učencev do šole - iz skrajno negativnega v pozitivnega?
-
Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem odnosa šolarjev do šole v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
Slika: Delež učencev v različnih državah(8. razred), ki imajo pozitiven odnos do učenja matematike (TIMSS, 2015). Lestvica je sestavljena iz ocen kot so: "Rad se učim matematiko", "Želim si, da se mi ne bi bilo treba učiti matematike", "Matematika je dolgočasna", "Pri matematiki se naučim veliko zanimivega", "Rad imam matematiko", "Rad imam naloge, ki vključujejo številke", "Rad rešujem matematične probleme", "Veselim se ur matematike", Matematika je en od mojih najljubših predmetov".
Slika: Delež učencev (6. razred, 8. razred, 1. letnik), ki imajo radi šolo (HBSC, 2016). V večini držav veselje do šole z leti počasi upada. V mnogih državah je odnos šolarjev do šole bolj pozitiven kot v Sloveniji. Slovenija nasploh izrazito odstopa od drugih držav: šolarji, ki se v osnovni šoli počutijo vse slabše, v srednji šoli nenadoma "zadihajo".