Šolski sistemi po svetu se pomembno razlikujejo po odnosu do svojih najpomembnejših ljudi: na eni strani so šolski sistemi, ki učiteljem zaupajo; na drugi strani so sistemi, ki imajo v svoje jedro vgrajeno temeljno nezaupanje do učiteljev in jih zato budno nadzirajo in regulirajo vsako njihovo početje.

Šolski sistemi, ki zaupajo učiteljem, jim omogočajo visoko stopnjo avtonomije pri delu. 

Šolske sisteme, ki temeljijo na nezaupanju do učiteljev, povezuje visoka stopnja nadzora, regulative, pravnih in drugih uzanc in nizka stopnja avtonomije učiteljev.

​

Slovenski učitelji, ravnatelji in drugi že vrsto let opozarjajo, da je šolski sistem prenormiran in omejuje učiteljevo avtonomijo. Obenem pa opozarjajo tudi, da je v sam šolski sistem vgrajeno temeljno nezaupanje do učiteljev.

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

   

 

 

 

 

 

 

 

 

VPRAŠANJA POLITIKI IN POLITIKOM​

​

• Ali je (po vašem mnenju) slovenskim učiteljem zagotovljena ustrezna zadostna avtonomija pri delu, da lahko uspešno opravljajo svoje pedagoško poslanstvo?

​

• Kaj menite o opozorilih učiteljev, ravnateljev in celo pravnikov, da je slovenska šola pretirano normirana in da preplavljenost s predpisi in birokracijo omejuje strokovno avtonomijo in slabša kakovost učnega procesa?

​

• Kaj menite o opozorilih učiteljev in ravnateljev, da je nizko zaupanje staršev in javnosti logična posledica dejstva, da ima sam šolski sistem nezaupljiv odnos do učiteljev in šol?

​

• Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem avtonomije učiteljev in šol v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?

​