top of page

ODNOS ŠOLSKEGA SISTEMA DO UČITELJEV

Šolski sistemi po svetu se pomembno razlikujejo po odnosu do svojih najpomembnejših ljudi: na eni strani so šolski sistemi, ki učiteljem zaupajo; na drugi strani so sistemi, ki imajo v svoje jedro vgrajeno temeljno nezaupanje do učiteljev in jih zato budno nadzirajo in regulirajo vsako njihovo početje.

Šolski sistemi, ki zaupajo učiteljem, jim omogočajo visoko stopnjo avtonomije pri delu. 

Šolske sisteme, ki temeljijo na nezaupanju do učiteljev, povezuje visoka stopnja nadzora, regulative, pravnih in drugih uzanc in nizka stopnja avtonomije učiteljev.

Slovenski učitelji, ravnatelji in drugi že vrsto let opozarjajo, da je šolski sistem prenormiran in omejuje učiteljevo avtonomijo. Obenem pa opozarjajo tudi, da je v sam šolski sistem vgrajeno temeljno nezaupanje do učiteljev.

   

 

 

 

 

 

 

 

 

VPRAŠANJA POLITIKI IN POLITIKOM

  • Ali je (po vašem mnenju) slovenskim učiteljem zagotovljena ustrezna zadostna avtonomija pri delu, da lahko uspešno opravljajo svoje pedagoško poslanstvo?

  • Kaj menite o opozorilih učiteljev, ravnateljev in celo pravnikov, da je slovenska šola pretirano normirana in da preplavljenost s predpisi in birokracijo omejuje strokovno avtonomijo in slabša kakovost učnega procesa?

  • Kaj menite o opozorilih učiteljev in ravnateljev, da je nizko zaupanje staršev in javnosti logična posledica dejstva, da ima sam šolski sistem nezaupljiv odnos do učiteljev in šol?

  • Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem avtonomije učiteljev in šol v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?

V zadnjih letih se soočamo s pravo poplavo predpisov, ki neposredno ali posredno urejajo področje šolstvater ga s svojo količino in vsebino utesnjujejo ali celo dušijo v njegovem temeljnem poslanstvu.

Preobsežno in neustrezno pravno urejanje zmanjšuje šolsko svobodo in avtonomijo. Posledice v šolskem sistemu so delno ignoriranje predpisov in posledično njihova neučinkovitost, prekomerno pravno administriranje v šolah, povečani odpor učiteljev do prava, njihova demotiviranost ter zato slabša slabša kakovost učnega procesa.

vir: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=2670

Pri nas država učiteljem ne zaupa, ampak jih raje nadzoruje in jim vsak najmanjši korak usmerja z zakoni, pravilniki in drugimi akti. Ravnateljem pošilja razne okrožnice z direktivami, kako naj jih še dodatno preverjajo in nadzorujejo, na primer pri tem, če se res pripeljejo v šolo po najkrajši možni poti in če res stanujejo tam, kot so navedli. Učitelji morajo tudi natančno pisno poročati o vsem, kar delajo, v več izvodih, sicer jim sistem ne bi verjel, da res delajo. ... Nenavadno je pri vsem tem pričakovati, da bodo učiteljem zaupali starši in učenci. (Marjana Škalič, blog Kje vas čevelj žuli)

vir: http://kje-vas-cevelj-zuli-solstvo.blogspot.si/2016/12/strokovnjaki-zaupanje-spostovanje-in.html

Da se razumemo, učitelj je lahko zelo dober, ampak pouk v šoli poteka na ravni učbenikov. (Izjava na okrogli mizi o uporabi učbenikov, 2017.)

bottom of page