Saj poznate tole sliko.
Kdor na sliki išče zajca ... bo na njej našel zajca. Kdor na sliki išče raco, bo pa na njej našel ... raco. It's as simple as that.
Kdor v torkovem dogajanju želi videti prekomerno nasilje policije, ki se je spravila na miroljubne protestnike ... bo na slikah, posnetkih in v spominu iskal in našel natančno to. Kdor v torkovem dogajanju želi videti nevarno divjanje, ki ga je na srečo policija prekinila ... bo pa na slikah in posnetkih iskal in našel natančno to. It's as simple as that.
Ker smo tako narejeni. Ker je selektivna pozornost en od preprostih mehanizmov, s katerimi je naše prednike opremila evolucija, da so lahko preživeli in se plodili. Drug z evolucijo pridobljeni mehanizem, čustva, ta pristranski pogled samo še začini ... v gnev, jezo, bes ... na one na drugi strani; one drugačne; one, ki ne vidijo zajca ali race čisto tako kot mi..
Drži pa tudi, da je našim prednikom evolucija dala še druge mehanizme, ki bi jih veljalo v današnjih dneh uporabiti veliko bolje kot jih uporabljamo v teh dneh. Že malo empatije bi lahko pomagalo, tistega preprostega vpogleda, da lahko nekdo v tistem, kar se nam zdi kot raca, pač vidi zajca (ali pa obratno) - pa to še ne pomeni, da je slab človek, fašist, komunajzar, bedak ...
Druga stvar, ki bi lahko pomagala, bi bilo zagnati možgane in se vprašati, kaj nas je pripeljalo do točke, da se en del skupnosti vse bolj besno zaganja v drug del skupnosti, oba se pa na vse kriplje trudita še vse tiste, ki na sliki vidijo oba, zajca in raco, prisiliti, da začnejo sliko gledati in ob njej vpiti po njihovo.
Z nekaj gubanja možganske skorje bi morda lahko namesto race in/ali zajca na sliki opazili, da gre v resnici za veliko več, in se začeli spraševati, kakšno igro za tem, da se vse bolj zmerjamo, igrajo politika (tista, ki se je lahkotno samoodstavila od korita in bi rada nazaj do njega in tista, ki se je preveč trudila priti do korita, da bi ga kar tako prepustila), mediji (oni, za katere je enemu nepozornemu poslancu nekaj dni nazaj prostodušno ušlo, da so pomembni, ker "ustvarjajo" resnico) in nenazadnje družbena omrežja (veliki mrk Facebooka ta teden zanimivo sovpada z informacijo, kako njihovi algoritmi skrbijo in poglabljajo razklanost, ker je to pač optimalno za kopičenje denarja na račun vse bolj razburjenega ljudstva).
Z nekaj gubanja možganske skorje in z nekaj manj slepimi pegami v očesih bi morda lahko opazili, da nam medtem, ko se vse bolj zagrizeno spreminjamo v med sabo skregana plemena ... iz naše sredine odhajajo mladi, ki se jim zdi, da je v življenju več kot samo race ali zajci in da so obzorja lahko tudi drugačna ... pa tudi to, da iz tega peskovnika, v katerem nas sistematično pobebavljajo, šila in kopita med prvimi poberejo prav tisti mladi z največ potenciala, z njimi pa upanje, da bi v to šentflorjansko dolino kdaj stopila zdrava pamet in se vprašala: "Kaj pa, če je onkraj jamranja, prepriranja, zmerjanja še kaj vrednejšega in kaj, k čemur bi lahko stremeli vsi skupaj ... ker smo si konec koncev veliko bolj podobni kot se pa razlikujemo med sabo."
Kristijan Musek Lešnik
© Kristijan Musek Lešnik, 2021