O jasnovidnosti, spominu zlate ribice in stroki, ki se je prebudila iz zimskega spanja

"Pisati, risati, povezovati, vse te stvari se lahko učenec nauči le v delovnem zvezku." Dr. Ljubica Marjanovič Umek, 2007

"Lahko pa seveda, še naprej otroke zasipamo z delovnimi zvezki, v katerih bodo tu in kam kaj podčrtali, kaj obkrožili, kaj povezali in marsikaj pustili prazno. A se potem ne bomo smeli čuditi rezultatom prihodnjih mednarodnih raziskav o bralni pismenosti." Kristijan Musek Lešnik, 2011

Včeraj me je na spletu in v Tedniku TV Slovenija pričakala novica, da stroka meni, da poenostavljene naloge v delovnih zvezkih, ki od šolarjev zahtevajo obkroževanje, podčrtovanje, povezovanje, ipd., zelo osiromašijo kognitivni razvoj otroka. Glej ga no, sem si rekel, nekam poznane se mi zdijo te ugotovitve ... ali jih nisem morda slišal že ... celo že kar dolgo nazaj???

Pa sem šel - firbec nepopravljivi - pobrskat po arhivu in našel tole. Ne od včeraj, ampak izpred 15 let. Takole sem napisal (če me spomin ne vara) enkrat v letu 2011: "Ključa do pismenosti sta pač branje in pisanje. Za učenje pisanja otrok ne rabi delovnega zvezka, pač pa dobrega učitelja in veliko metrov praznega prostora v zvezku: zapisati nekaj besed v delovni zvezek je drugačna učna izkušnja kot popisati eno stran zvezka. Če ugotavljamo, da imajo slovenski šolarji težave s pismenostjo, je edino pravo zdravilo drugačen pristop, več branja, več pisanja, več utrjevanja. Če damo otrokom več možnosti, da z vajo in utrjevanjem avtomatizirajo pisanje, bodo posledice, vsaj tako kažejo novejše nevropsihološke raziskave, širše kot zgolj lepši in bolj berljivi zapisi. Lahko pa seveda, še naprej otroke zasipamo z delovnimi zvezki, v katerih bodo tu in kam kaj podčrtali, kaj obkrožili, kaj povezali in marsikaj pustili prazno. A se potem ne bomo smeli čuditi rezultatom prihodnjih mednarodnih raziskav o bralni pismenosti."Če mislite, da sem jasnoviden, se bridko motite. Ne vidim v prihodnost. Nikdar še nisem zadel na lotu. Stvar je samo v tem, da se ene stvari da s precejšnjo gotovostjo napovedati. Povezava med delovnimi zvezki in padcem bralne pismenosti ni stvar prepoških videnj. Z nekaj več znanja, korajže, predvsem pa zdrave pameti in strokovnega uvida bi se s tem vprašanjem lahko dosti bolj resno ukvarjali že vsaj pred 15 leti, pa bi nas danes (vsaj) malo manj bolela glava. Zato toliko težje razumem, kako je mogoče, da je v času, ko je bilo že zelo jasno, kam pes taco moli, cvetober stroke jadral na čisto drugih valovnih dolžinah in so nastajale podobne cvetke, kot je tista, ki sem jo zapisal na vrhu.

PS. Seveda bi bilo za vzroke padca bralne pismenosti kazati zgolj na delovne zvezke - sploh v času, ko se že malčki kobacajo z zasloni v rokah - daleč preveč poenostavljeno. Ampak za bolj resne analize je potrebna resna strokovna debata, precej znanja in uvida in tudi nekaj zdrave pameti. Za začetek pa krajši odzivni čas na resne izzive kot je 15 let.

Kristijan Musek Lešnik

© Kristijan Musek Lešnik, 2025