Ko bodo v prihodnosti antropologi ugotavljali, zakaj so v enem trenutku ljudem upadle zmožnosti kritičnega razmišljanja, bodo morda v eni od terenskih raziskav naleteli na članek, ki ga pripenjam v povezavi. Predstavljam si, da bodo prihodnji raziskovalci morda razmišljali nekako takole:
Antropolog 2: Glej, našel sem sliko zajca. Ali pa race. Odvisno od perspektive.
Antropolog 1: Jaz sem pa našel tale intervju. Si prestavljaš: Intervjuvanka je rekla: Te sezonske selitve je prizadela podnebna kriza, katere vzrok so, ne pozabimo, emisije toplogrednih plinov. Kdo nosi največji delež odgovornosti? Evropska unija in druge države svetovnega severa.
Antropolog 2: Ojej. Si kar predtavljam, kako jo je novinarka spravila v zadrego, ko jo je vprašala: Ampak, ali ne proizvede Indija več toplogrednih plinov kot celotna EU skupaj? Kitajska pa več kot vse države EU in svetovnega severa skupaj? Kako lahko potem največji delež odgovornosti pripišete slednjim? Se vam ne zdi, da s pristranskimi stališči, ki očitno ne temeljijo na dejstvih, pač pa vaših osebnih prepričanjih in verovanjih, postavljate pod vprašaj verodostojnost vsega, kar ste mi danes povedala? Kako naj bralci, ki se bodo spotaknili ob takšne netočnosti, zaupajo drugim vašim besedam?
Antropolog 1: Ne novinarka ni izpostavila ničesar od tega.
Antropolog 2: Kako za vraga ne? To bi vprašala še moja šestnajstletna hči, če bi pripravljala intervju za šolski časopis. Saj to je vendar najbolj logično vprašanje, ki bi ga znali sestaviti še uredniki šolskih časopisov.
Antropolog 1: Mogoče so takrat novinarji imeli specifične profesionalne in etične standarde.
... ali pa takole ...
Antropolog 1: Glej, intervjuvanka je rekla: "Glavno tveganje za preživetje tamkajšnje ribiške skupnosti so industrijski ribiči iz držav svetovnega severa, vključno z državami članicami EU-ja, ki imajo sklenjene sporazume s senegalsko vlado. Zaradi njihovega izlova rib je preživetje domačinov vse težje."
Antroopolog 2: Ojej. Kako jo je novinarka spravila v zadrego z naslednjim vprašanjem: Ampak, ali to ne pomeni, da je njihovo preživetje ogroženo zato, ker je njihova lastna vlada podpisala škodljive sporazume? Ali ne bi bilo polje s prstom pokazati tja in ljudem povedati, da je izvor njihovega problema bližje, ne pa v Evropi? Ali se ne bi bilo potem namesto z razmišljanjem Ker je kriza, se odpravijo proti Evropi, bolj smotrno spraševati Zakaj se raje odpravijo proti Evropi, kot da bi se aktivno lotili odpravljanja težave pri sebi doma po demokratični poti, navsezadnje Senegal velja za eno od najbolj stabilnih afriških demokracij?
Antropolog 1: Emmm ... nič takšnega je ni vprašala.
Antropolog 2: Kako za vraga ne? To bi vprašala še moja šestnajstletna hči, če bi pripravljala intervju za šolski časopis. Saj to je vendar najbolj logično vprašanje, ki bi ga znali sestaviti še uredniki šolskih časopisov.
Antropolog 1: Zna biti, da so takrat novinarji imeli specifične profesionalne in etične standarde ...
Ali pa niso razumeli meje med novinarstvom/obveščanjem in aktivizmom.
Antropolog 2: Misliš, da niso razumeli, da poslanstvo nacionalnega medija ni, da novinarji uslužno strežejo sogovornikom kot kanal za posredovanje nekritičnih idej, pač pa ravno nasprotno, da postavljajo vprašanja, ki bodo bralcem pomagala, da si kritično sami ustvarijo svoje mnenje brez nekoga, ki jih usmerja, kako morajo gledati svet in razmišljati o njem?
Antropolog 1: Ali pa ... so vse skupaj zelo dobro razumeli ... in obenem vedeli, da tisti, ki sporoča novice in ima monopol nad obveščanjem, z nekaj preprostimi prijemi zlahka pobarva očala, skozi katera ljudje opazujejo svet v katero koli želeno barvo. Ali pa ljudem vidno polje zoži ozek tunel, ki kaže samo tja, kamor je dovoljeno gledati.
Antropolog 2: Hočeš reči ... če pogledam to sliko zajca ... da bi se nekdo odločil: ej ni dobro, da ljudje razmišljajo s svojo glavo, ker potem lahko v sliki vidijo zajca ali raco. Ker jaz vidim samo zajca. Hoče videti samo zajca. Nič drugega nočem videti. Pa pika. Ne trpim, da kdo drug vidi raco, ali kar koli drugega kot zajca. Morajo videti samo zajca. Zato bom toliko časa govoril samo o zajcu in kazal samo zajca, da nikomur ne bo več padlo na pamet videti česa drugega. Antropolog 1: To niti ne bi bila tako nelogična stvar. Ker bodo ljudje vedno verjeli temu, kar vidijo z lastnimi očmi ... ne da bi se spraševali, hej, kaj pa, če so mi na oči nataknili barvne leče in je morda na svetu tudi kaj, česar skozi ta tunel, ki so mi ga nataknili na oči, ne morem videti. Ker je svet za veliko večino ljudi bolj preprost, razumljiv in obvladljiv, če ga gledajo skozi pobarvano lečo in ozko cev. Ampak ... ali ni kaj takšnega grozno neetično? Ali ne bi bila to ena od najbolj sprevrženih manipulacij?
Antropolog 2: A misliš ... če vse tiste silne debate o profesionalizaciji in neodvisnosti nacinalnega medija v resnici niso imele nobene zveze s profesionalizmom in neodvisnostjo, pač pa samo in edino s tem, kdo bo imel monopol in bo izbiral barvo leč in smer, v katero bo usmerjen tunel, skozi katerega bodo ljudem dovolili gledati?
Antropolog 1: Kaj pa vem. Sicer sva pa za danes končala. A greva na pivo?
Antropolog 2: Enkrat drugič. Zdajle bom tole odnesel domov pokazat hčerki. Sliko zajca/race za to, da ne bo nikoli pozabila, da se stvari da videti z različnih perspektiv in da ljudje, ki vidijo eno plat niso nič bolj pametni, vrli, ali pa butasti in manjvredni od tistih, ki jo vidijo z druge perspektive in da je najbolj arogantna stvar, ki jo lahko človek naredi, da svoj lasten pogled in prepričanje razglaša za več vrednega in bolj vzvišenega od drugih. Tale otožni članek pa za to, da ne bo nikoli pozabila, kako patetični so tisti, ki se ujamejo v to narcisistično past in ne zmorejo videti, da je svet v resnici veliko širši od tistega, kar vidijo s svojimi lečami skozi svoje tunele, pa jih to kljub temu ne ovira, da ne bi medtem, ko svoje videnje utemeljujejo s pristranskimi in neveljavnimi argumenti, drugim očitali hinavstva.
Antropolog 1: Škoda, da imava samo en izvod. Drugače bi še jaz komu pokazal. Antropolog 2: Zlahka. Slika zajca/race je na netu. Članek pa najdeš v učbeniku Kako se ne opravlja novinarskega dela, če želite delati profesionalno in etično, ali pa na povezavi: https://www.rtvslo.si/okolje/prikazovati-pescico-ljudi-ki-iscejo-boljse-zivljenje-v-eu-ju-kot-groznjo-je-zelo-hinavsko/689062
Kristijan Musek Lešnik
© Kristijan Musek Lešnik, 2023