Ko govorimo o žrtvah nasilja in zlorab, se dosti premalo govori o žrtvah narcisistične zlorabe.
Čeprav je današnji dan (1. junij) Svetovni dan zavedanja o narcisistični zlorabi, bi si ta sindrom zaslužil veliko več pozornosti:
ker je med nami vse več njenih žrtev, ki tiho trpijo v prepričanju, da je nekaj narobe z njimi, ne pa z narcisistično osebo, ki jim greni življenje in vzbuja občutke manjvrednosti,
pa tudi, da bi lahko razumeli, kako okolje, ki namesto, da bi osebam z narcisistično motnjo postavilo meje in jim preprečevalo zlorabljanje žrtev, slednjim odpira vrata in jim omogoča (včasih pa z neustreznimi odzivi, strpnostjo, ali celo prikimavanjem njihovim patološkim strategijam celo spodbuja) zlorabljanje šibkejših.
Narcisistična zloraba je zloraba žrtve s strani osebe z narcisistično ali sociopatsko motnjo osebnosti. Ti zlorabljevalci velikokrat z manipulativnimi besedami in ponavljajočimi vzorci prejkoslej uspejo dramatično vplivati, spreminjati in nadzorovati vedenje žrtev na dovolj prefinjen način, da je žrtev prepričana, da je nekaj narobe z njo in ne z zlorabljevalko/zlorabljevalcem. Ker se žrtev počuti kriva/odgovorna za svoje trpljenje, ne poišče pomoči – kadar jo poišče, pa znajo mnogi zlorabljevalci na enako prefinjen način manipulirati z drugimi in jih potegniti v svoj patološki svet. Še večja težava za žrtve je, da so zlorabljevalci z narcisistično in sociaopatsko motnjo velikokrat ne samo izjemni manipulanti, pač pa tudi očarljivi in šarmantni.
Več kot se bo govorilo o tej vrsti zlorabe, bolje jo bomo znali prepoznavati, prej bomo znali opaziti njene znake – predvsem pa bo več možnosti, da žrtve ne bodo ostajale več prepuščene same sebi in volji zlorabljevalcev.
Zato je čas za soočenje s tem, da so med nami mnogi, ki se v partnerskem odnosu počutijo vsak dan znova povoženi z valjarjem … ker so žrtve narcisistične zlorabe.
Narcisistične zlorabe se ne dogajajo le v partnerskem odnosu, tudi v delovnem okolju jih ne manjka; zato je čas za soočenje s tem, da je v slovenskih podjetjih kopica ljudi, ki jih ne znamo sistemsko zavarovati pred zlorabami s strani posameznih narcisističnih ali sociopatskih sodelavcev, ali nadrejenih.
In … ker seže kar nekaj časa ukvarjam s šolstvom … čas je za soočenje z dejstvom, da je v slovenskih učilnicah kopica šolarjev v zbornicah pa učiteljev, ki jih ne znamo sistemsko zavarovati pred zlorabami s strani posameznih narcisističnih in sociopatskih učiteljev oziroma sodelavcev.
Čas je tudi za soočenje s tem, da je v slovenskih učilnicah kopica otrok, ki jih ne znamo sistemsko zavarovati pred zlorabami posameznih sošolcev (ker nekatere zlorabljevalce, namesto, da bi jih ustrezno obravnavali kot mlade z zametki narcisističnih in sociopatskih motenj osebnosti, opremljamo z bolj prijaznimi nalepkami posebnih potreb in jim damo prosto pot za to, da lahko nemoteno in z žegnom države nadaljujejo z zlorabami).
Čas je tudi za soočenje s tem, da je v slovenskih zbornicah kopica učiteljev, ki jih ne znamo sistemsko zavarovati pred zlorabami s strani posameznih staršev.
Predvsem je pa čas za spreminjanje in popravljanje napačnega odnosa do narcisističnih zlorab. Tudi zato, ker bi bilo res naivno misliti, da se bodo nehale same od sebe. Ne bodo se. In jih bo – glede na to, da po vsej državi pod okriljem patoloških vzgojnih vzorcev vsak dan vznika več prihodnjih zlorabljevalcev . Ampak ne samo njih. Dokler si tega ne bomo na glas priznali in se spopadli s tem hudim izzivom, bo po vsej državi vsak dan vznikalo tudi več prihodnjih žrtev. Ki bi jih z nekaj več odgovornosti, zdrave pameti, predvsem pa poguma bobu reči bob, lahko zaščitili in jim preprečili nepotrebno trpljenje.
Zato je čas, da se nehamo v zadregi nasmihati in si misliti svoje o nekaterih drugačnih in posebnih parnerjih, starših, učiteljih, šolarjih, sodelavcih ... čas je, da rečemo bobu bob in zlorabljevalce imenujemo s pravim imenom. Ker si to zaslužijo oboji. Oni in žrtve narcisističnih zlorab.
Kristijan Musek Lešnik
© Kristijan Musek Lešnik, 2021