Nekateri ljudje znajo iz gnoja narediti zlato. Ne pa vsi. Nekateri tudi iz najbolj kakovostnega gnoja ne bi znali narediti nič uporabnega in vrednega - imajo pa voljo in se čutijo poklicane, da nad vsako stvarjo zavihajo hlače in nanjo spustijo svojo klobaso. V slovenski politično/medijski krajini je takšnih, ki se v pomanjkanju katerih koli drugih kompetenc in vrlin ne znajo zateči drugam kot k drekanju in spreminjanju vsega v gnoj, vedno na pretek. V času krize se morda za hip potuhnejo, potem pa samozavestno prikorakajo na oder, spustijo hlače. In pritisnejo.
Kako je že zapisal Srečko Kosovel: gnoj je zlato, zlato je gnoj. Je že vedel o čem piše, konec koncev je živel med Slovenci.
Zadnji prejemnik tradicionalnega Slovenskega pozdrava - vedra gnojnice na glavo - je očitno Ziga Vavpotic. Žigo poznam še iz časov, ko sem mu bil mentor pri diplomski nalogi na fakulteti. Potem sem bolj od daleč občasno spremljal njegovo pot. Nazadnje, ko si je v času največje krize in negotovosti prizadeval v Slovenijo spraviti respiratorje v času najbolj katastrofičnih napovedi ob epidemiji koronavirusa.
Ne morem verjeti, kako lahkotno z današnje perspektive posamezniki pozabljajo, kakšna je bila situacija sredi marca: groza v Severni Italiji, katastrofične napovedi dr. Trampuža na RtvSlo (koliko ljudi je že napovedal na intenzivni negi), globalna tekma za respiratorji in maskami, ipd. ... Z dvomesečne perspektive in v drugačnem ozračju se vsako skrb lahko preinterpretira v pritisk, vsako dejanje v preseganje pooblastil, vsako napako (ki se v krizi nujno dogajajo) v načrtno korupcijo, in vsak posamezni lepljivi prst (v vsaki krizi se znajdejo tudi vojni dobičkarji) v sistemsko ravnanje vlade - vse skupaj pa v osnovo za pljuvanje po tistih, ki so tako ali drugače reševali negotovo situacijo. Gotovo ne brez napak - vsekakor pa v času, ko v grlo ni tekla, pač pa drla voda; česar bi se bilo prav spomniti.
V času, ko so nekateri delali, so nekateri greznični politikanti v zavetju kavčev čakali, da se vremena malo zjasnijo, potem pa lop po vseh. Sredi marca to, kar počnejo danes, seveda ne bi prinašalo političnih točk; danes ko so se pri ljudeh nakopičile frustracije, jih pa. In se je sprožil slovenski tradicionalni šport: posipanje z gnojnico.
V bistvu je bila aktualna vlada, z njo pa vsi tisti, ki so dobronamerno pomagali (ne mislim nekaterih, ki so se s figo v žepu šli vojno dobičkarstvo) vseskozi v lose-lose situaciji. Če bi se epidemija obrnila na slabše, bi jih greznični politikanti in piškotarska trobila pljuvali, ker niso zagotovili dovolj respiratorjev. Ker se je epidemija (zaenkrat) obrnila tako kot se je, jih pljuvajo, ker so v časovni stiski ob globalni vojni za opremo ravnali tako kot so. V normalni državi bi imeli zaslužne, da je krivulja epidemije ostala nizka, za narodne heroje - pri nas so folklorna tarča tistim, ki so medtem sami naredili en sam velik in debel nič.
Hvaležen sem Žigi Vavpotiču za njegovo dobro voljo, tako kot vsem, ki so želeli pomagati. Ampak kadar etika in načela v tej državi trčijo ob paragrafe, so paragrafi tisti, ki jo odnesejo brez prask, ob folklorni delitvi na "naše" in "vaše" pa radi najbolj glasno tulijo in s prsti kažejo tisti, ki so se za svoje ideološke agende pripravljeni (oprostite izrazu) pokakati na vso državo in vse državljane, še posebej pa na vsakogar, če si drzne ne tuliti v njihov rog, ali - o groza, še huje - pomaga "njihovim".
Kolikor je že žalostno videti, da nekatere bolj kot zdravstvena in prihajajoča ekonomska in socialna kriza skrbi, da si aktualna vlada z reševanjem krize ne bi nabrala preveč političnega kapitala, kolikor je že žalostno videti, kako zelo malo jih v resnici briga za to državo in državljane: daleč najbolj tragično je vedeti, da jih bodo ti isti državljani za to zavrženo početje na naslednjih volitvah spet nagradili, namesto da bi jih za vse večne čase zbrcali na smetišče zgodovine. Ker, priznajmo si, cvetober slovenskega politikantstva se ne bi loteval trosenja gnojnice naokrog, če si za to ne bi obetal nagrade na volitvah. In mu nekatera medijska trobila pri tem ne bi pomagala, če si za to ne bi obetala piškotkov. Da je trosenje gnojnice v Sloveniji za politiko bolj zanesljiva zmagovita strategija kot vlivanje upanja in navdihovanje, pa žal še več kot o tistih, ki se tega poslužujejo in pri tem držijo štango, pove o tistih, ki na to pristajajo/pristajamo in jim za to ploskajo/ploskamo.
Sprašujem se, kakšno mora biti življenje tistih, ki v vsem vidijo gnoj, če ga pa ne, ga morajo pa narediti. Da ja ne bi komu okrog njih kar koli uspelo. Ker se v svoji koži počutijo sprejemljivo šele takrat, če se vsi okrog njih utapljajo v njihovi greznici. Patetično, bi rekel. Ne vidim pa nobenega, ampak res prav nobenega razloga, da bi vsi skupaj morali deliti in vohati njihovo perspektivo. Razen, če nam je vohanje gnoja v užitek.
Hecno, Švedi bodo v Lundu, da bi preprečili neodgovorno zbiranje množice, po parku raztresli tone piščančjega gnoja. Pri nas je pa videti, da bolj kot ga nekateri trosijo, bolj glasni so klici "še, še, še". Ampak pri Švedih velja: če gre vsem dobro, gre dobro tudi meni. Pri nas pa očitno: dobro mi gre, dokler je na drugih več iztrebkov.
Ne vem, o čem je razmišljal Kosovel med pisanjem. So pa njegov konstrukt v neslutene dimenzije popeljali tisti, ki nam kot čisto zlato prodajajo svoj gnoj. In ga bodo še naprej, dokler se jim bo na vsakih prihodnjih volitvah obrestovalo.
PS. Da me ne bi kdo narobe razumel, trdno se zavzemam za to, da se vse nepravilnosti, ki so se morebiti zgodile pod krinko preprečevanja epidemije preiščejo in doživijo svoj epilog. Ampak metanje gnoja na vse, ki so se trudili reševati krizo, pa … smrdi, smrdi, kako smrdi
© Kristijan Musek Lešnik, 2020
PPS: Izrecno prepovedujem kakršno koli objavo delov tega besedila brez moje privolitve na spletni strani www.24ur.com. (Ker so na tem spletnem portalu pred časom brez moje vednosti sestavili članek/lepljenko iz mojih besedil, ki ga kljub moji izrecni prošnji niso želeli umakniti.)
Seveda se je mogoce zgodilo kar nekemu ravno ni pasalo.. Najvaznejse pa je da se je epidemija vsaj malo zajezili, pa cisto vseeno kdo so junaki..vsak po svoje malo sigurno, ki je vsaj polovico vzel za resno stvar... 9 11 se tudi ne bk zgodilo , ce bi prej preprecili npr...