Natančno ta naslov je danes zakričal name s spletnega portala Siol.net.
Ko sem hodil v gimnazijo, je sošolec, ki ni želel odgovarjati na vprašanja profesorice, dobil cvek. Bilo je jasno profesorici, bilo je jasno njemu, bilo je jasno vsem ostalim. Ob drugi priložnosti je popravljal oceno.
Danes bi morda šel po pravno pomoč na spletni portal in spraševal, če je profesorica naredila kaznivo dejanje. Od pravnega "strokovnjaka" bi dobil "kvalificirano strokovno" mnenje o tem, kaj vse je verjetno naredila narobe profesorica, kje tiči njena odgovornost (pa niti besede o lastni odgovornosti za negativno oceno) in zakaj se je verjetno zavedala svoje kršitve.
Neverjetno, s kakšno lahkotnostjo lahko nekdo na podlagi kratkega zapisa ocenjuje in vrednoti kompleksno situacijo, o kateri ima tako zelo malo podatkov.
Neverjetno, s kakšno lahkotnostjo en spletni portal, ki naj bi bil resen, objavlja takšna skropucala brez premisleka, kaj lahko takšni zapisi potegnejo za sabo ... da je absurdnost popolna, je to naredil isti spletni portal (Siol.net), ki je le tri dni nazaj objavil prispevek z naslovom "Mladi učitelji zapuščajo šole in odhajajo v Lidl". Le zakaj? Kaj pa, če vsaj malo tudi zato, ker vse manj kredibilni spletni portali z uredniki, ki jih ne zanima čisto nič drugega kot nekaj klikov več, na svoje prve strani lepijo prispevke brez trohice pomisleka, da čisto vsega pa res ni treba objaviti.
Zakaj mladi učitelji zapuščajo šole in odhajajo v Lidl? Eh, spoštovani uredniki spletnega portala, kaj pa če malo tudi zato, ker vi z vsakim takšnim zapisom še nekaj dodate zraven k vsem tistim razlogom, zaradi katerih je delati v šolah težje.
Kako so že pri Siol.net zapisali le tri dni nazaj? "Delo učitelja je zelo zahtevno in odgovorno, poklic pa še zdaleč ni tako cenjen in zaželen, kot je bil nekoč. Vsi ravnatelji v en glas izpostavljajo pritiske okolice, ki so jih deležni njihovi zaposleni." (Človek se resno vpraša, ali uredniki spletnih portalov, ki odrejajo prostor prispevkom, sploh preberejo članke, ki jih objavljajo njihova lastni spletni portali.)
Ne vem, ali si je dijak, ki je napisal pismo, zaslužil negativno oceno ali ne. Vsekakor je v njegovem zapisu daleč premalo podatkov, da bi lahko o tem kdor koli verodostojno sklepal. Je pa zato veliko lažje oceniti prispevek, ki ga je na svojo prvo stran za vabljenje klikov obesil portal Siol.net. V mojih šolskih časih bi profesorji rekli: Siol.net, sedi, cvek. In bi bilo vsem jasno, zakaj.
Najbolj bizarna reč pri vsem je pa seveda ta, da bodo ravnatelji in učitelji tiho požrli še to kepo blata. Ni ne prva, ne zadnja. Tu in tam bo kdo pri sebi pomislil: "Najraje se ne bi šel več." Tu in tam bo kdo pomislil, da je morda čas za premislek o nadaljevanju kariere v Lidlu, kjer so očitno pogoji za delo boljši, odstotek tistih, ki te dnevno jemljejo za predpražnik pa očitno krepko manjši (iskrena hvala podjetju Lidl, da tolikim mladim - in malo starejšim - učiteljem omogoča boljše pogoje za delo od sedanjega delodajalca). Ampak na koncu bo velika večina tiho šla naprej. In se bodo spet oglasili šele takrat, ko bo nekje v ozadju prikimala politika in bo svoj piskrček pristavil šolski sindikat. To - namreč - pa ni več problem medijev, pač pa šolnikov: da se učitelji in ravnatelji ne oglasijo takrat, ko bi se morali, ker so se preprosto navadili čakati na to, da že več kot dvajset let vse frustracije skanalizirajo šele takrat, ko jih požegna sindikat (ki si je privzel vlogo tolmača, ki šolski srenji pojasnjuje, kaj jim je prav, kaj pa ne); namesto da bi se oglasili vsakič, ko bi bilo prav reči: oprostite, ampak mi ne pristajamo več na vlogo predpražnikov.
Kristijan Musek Lešnik
© Kristijan Musek Lešnik, 2023