top of page
Writer's pictureKristijan Musek Lešnik

O SREČI, ki ni na drugem koncu mavrice

Za sabo imam precej ponesrečen vikend; predvsem zaradi predavanja o sreči, na katerega se je v soboto prijavilo 6.000 slušateljev, pa se je vpletla narava, oziroma nevihta in ga odnevihtnila. Je pa po nevihti, tako kot pritiče, vendarle posijala mavrica v obliki prizadevnih organizatork Maratona pozitivne psihologije (Nastja in Blanka, hvala), ki sta poskrbeli poskrbeli, da si je moje razmišljanje o sreči mogoče ogledati na spletu; povezavo najdete čisto spodaj.


Tistim, ki bi si težko vzeli slabo uro časa za ogled, namenjam kratek povzetek (za ostale je na dnu strani povezava na predavanje - ampak povzetek vam tudi ne more škoditi). O tem se mi je zdelo pomembno spregovoriti:

1. Sreča se ne zgodi, ko jo na vse kriplje lovimo, zgodi se spontano, ko z ljudmi, ki jih imamo radi počnemo nam ljube stvari.

Ko govorim o "diktaturi sreče" imam v mislih pretirano obremenitev z iskanjem sreče za vsako ceno. Ravno zaradi te osredotočenosti na srečo, ki si jo prevečkrat predstavljamo kot zvrhan lonec na koncu mavrice, se nam velikokrat zgodi, da zgrešimo in spregledamo vsakdanje drobne trenutke, ki bi nas lahko osrečevale.

2. Sreča je pomemben temelj zdravja; ljudje, ki so srečni, zadovoljni in se dobro počutijo v svoji koži, so običajno bolj zdravi in živijo dlje

V resnici je zelo preprosto: to čemur rečemo psihično blagostanje (počutiti se dobro v svoji koži in imeti občutek, da je življenje dobro), je pomemben temelj duševnega in telesnega zdravja in pomemben varovalni dejavnik zdravja.

3. Vsak je svoje sreče kovač

Včasih se obnašamo, kot da je naša sreča odvisna pretežno od zunanjih dejavnikov. Seveda je. Tudi. Ampak na to, kako smo (in bomo) srečni, lahko silovito vplivamo sami, s svojimi pričakovanji, izbirami in razlagami dogodkov in sveta. Pa seveda s svojimi odnosi do drugih. In do sebe.

4. Težke betonske cokle nam branijo biti srečni, srečo pa odmikajo, ali jo nadomeščajo z instant nadomestki (cokle so metaforične, jih pa vseeno blazno dobro dene sezuti)
  • Diktatura sreče, vtis, ki ga spodbuja potrošništvo in poplava "srečnih" objav na družbenih medijih, ki nas prepričuje, da moramo biti srečni, sicer je z nami nekaj hudo narobe. Ta pritisk v resnici mnoge ljudi potiska proti občutkom nesreče, tistim, ki so že tako manj srečni pa predstavlja nenehen vir tesnobe in stisk.

  • Iluzija sreče, ki jo zgoraj omenjeno potrošništvo in družbena omrežja vzbujajo z nenehnim sprožanjem dopamina v možgane in nas delajo odvisne od drobnih zalogajev instantne sreče (majčk, torbic, blagovnih znamk, všečkov), obenem nas pa odvračajo stran od stvari, ki dajejo manj neposrednega in takojšnjega zadovoljstva, na dolgi rok pa lahko vodijo k trajnejšim občutkom sreče.

  • "Jamr, jamr, jamr" folklora, ki nas usmerja k temu, da smo nenehno osredotočeni na tisto, kar nam manjka (in zato nesrečni), namesto na tisto, kar imamo in kar smo (in je lahko temelj občutkov hvaležnosti in sreče).

  • "Glej jih, prasce" folklora, ki nas od mladih nog usmerja v primerjanje in tekmovanje z drugimi in kazanje s prsti nanje (ter sproža občutke nedovršenosti in zavisti), namesto k sodelovanju z drugimi (pri čemer so prav odnosi s soljudmi en od ključnih temeljev sreče in zadovoljstva v življenju).

  • Posledica teh "betonskih cokel" je neprestan občutek, da nam „nekaj manjka“ in hrepenenje po tem (na kar nam obljublja instantne odgovore in zadovoljitve potrošništvo in industrija neposrednega dopamina); velik del naših odnosov z ljudmi in svetom pa zaznamuje zavist namesto hvaležnosti.

5. Nič ni narobe, če smo kdaj nesrečni (celo zdravo je). Kako, koliko in kdaj smo (bomo) srečni, je pa najbolj odvisno od nas samih.

Saj ni kaj za dodat, mar ne.


O tem in še marsičem sem razmišljal v predavanju, ki smo ga posneli z ekipo Maratone pozitivne psihologije. Potem je prišla sobota. Pri nas je treskalo že prej, tako da sem za nekaj časa raje izklopil opremo. Ko je malo ponehalo, sem prižgal stroj, se obril, pražnje oblekel, da se s slušatelji ne bom pogovarjal kot križanec med Bedancem in Sandokanom ... in se je začelo pol ure križevega pota pred monitorjem, dokler se narava dokončno ni odločila, da bo po njeno in je prekinila prenos.


Posnetek predavanja je na spodnji povezavi. Odpre se, če kliknete zgornje okence login in vpišete uporabniško ime in geslo - obakrat pozitivna2020). Naslov je: http://videolectures.net/pozitivnapsihologija_musek_lesnik_diktatura_srece/


© Kristijan Musek Lešnik, 2020


155 views2 comments

2 Comments


Majda Senegacnik
Majda Senegacnik
Oct 13, 2020

Zelo posreceno opisana nasa prava sreca!.. Hvala

Like

Majda Senegacnik
Majda Senegacnik
Oct 13, 2020

😄😆🤣😂😍👍

Like
bottom of page