Dobra samoevalvacija je usmerjena nazaj in naprej. Osredotoči se na ugotavljanje trenutnega stanja, predhodnih dosežkov in prihodnjih priložnosti. Dobra evalvacija je tudi analitična, saj uporablja kvantitativne in kvalitativne podatke za raziskovanje dejavnosti in vsebin, povezanih z organizacijo.
Dobra samoevalvacija izpostavi konkretne, izvedljive cilje, ne pa visokoletečih neoprijemljivih načrtov.
Dobra samoevalvacija prepozna in osvetli močna in šibka področja organizacije v kontekstu omejitev in zmožnosti, v katerih organizacija deluje. Hkrati ponuja tudi akcijski načrt za poudarjanje, ohranjanje in krepitev močnih ter za odpravljanje napak in zboljševanje šibkih področij. Ker izhaja iz okvira možnosti in omejitev organizacije, akcijski načrt ne načrtuje neuresničljivih velikopoteznih ukrepov, ki jih organizacija s svojimi zmožnostmi ne more izpeljati, hkrati pa ne podcenjuje njenih zmožnosti. Dobra samoevalvacija izpostavi konkretne, izvedljive cilje, ne pa visokoletečih neoprijemljivih načrtov, ki se čudovito berejo, a so brez oprijemljive podlage.
Dobra samoevalvacija:
Podpira učinkovito učenje in poučevanje.
Zagotavlja vodeno in nadzorovano uvajanje sprememb.
Pomaga zastavljati realistična pričakovanja, cilje in zahteve.
Spodbuja vrtec, šolo, organizacijo k čim učinkovitejši uporabi sredstev, ki jih ima na razpolago.
Dobra samoevalvacija omogoča vrtcu, šoli, oziroma organizaciji višjo stopnjo avtonomije in gre z roko v roki s procesom strateškega načrtovanja. Organizaciji omogoča, da si sama zastavlja poslanstvo, kriterije, cilje in vizijo svojega delovanja. Še več, dobra samoevalvacija ne zagotavlja le zboljšav, ampak tudi omogoča uspešno prilagajanje vse številnejšim odgovornostim, ki jih v sodobnem svetu prevzema vzgojno–izobraževalna organizacija.
Dobra samoevalvacija omogoča organizaciji višjo stopnjo avtonomije.
Ne preseneča, da se je proces organizacijske samoevalvacije sprva pojavil in uveljavil v poslovnem svetu. Delovne organizacije in podjetja, ki hočejo sodelovati in preživeti na današnjem tekmovalnem trgu, potrebujejo orodje za ugotavljanje, zagotavljanje in zviševanje svojih močnih točk in odpravljanje svojih šibkosti. Le tako lahko s pravočasnim ukrepanjem zagotovijo izkoriščanje lastnih prednosti in premagovanje slabosti. Tako se krepijo. Zato je samoevalvacija v času, ko postaja vse pomembnejša v vzgojno–izobraževalnem svetu, v poslovnem svetu že dolgo nujen element uspešnosti.
Dobra samoevalvacija nima svojega začetka niti konca, postane neprekinjen postopek, ki prispeva k dvigovanju kakovosti in uspešnosti ter pozitivno vpliva na vse vidike življenja in dela v organizaciji.
Treba je poudariti, da samoevalvacija v vzgojno–izobraževalnem svetu ni nekaj povsem novega. Vsaka organizacija in vsak posameznik pozna svoje načine samoocenjevanja. Večina vzgojno–izobraževalnih organizacij že dolgo zbira različne povratne informacije o svojem delu in uspešnosti.
Razlika med temi pristopi in samoevalvacijo je predvsem ta, da je samoevalvacija sorazmerno organiziran postopek s svojimi pravili in zakonitostmi, ki zajame celotno organizacijo in postane kaj kmalu neprekinjen postopek v njenem delovanju in življenju. Dobra samoevalvacija nima svojega začetka niti konca, saj se ves čas razvija in zboljšuje. Postane neprekinjen postopek, ki ustvarja spiralo dvigovanja delovne in organizacijske kakovosti in uspešnosti ter pozitivno vpliva na vse vidike življenja in dela v organizaciji: na motivacijo, strokovnost, komunikacijo, organizacijsko kulturo in klimo …
Kdo največ pridobi s samoevalvacijo?
Samoevalvacija v vzgojno–izobraževalni organizaciji pozitivno vpliva na več vpletenih skupin. Z dobro samoevalvacije pridobijo vsi:
Varovanci (otroci, učenci, dijaki, študenti, udeleženci tečajev …): organizacija je sposobna načrtovati in uvajati njim namenjene zboljšave na osnovi dognanj samoevalvacije.
Zaposleni (vodstvo, učitelji, vzgojitelji): na osnovi zanesljivih povratnih informacij lahko bolje načrtujejo nadaljnje korake, postopke in delo, sprejemajo ustrezne odločitve.
Starši varovancev in širša skupnost: s samoevalvacijo pridobijo zanesljive in objektivne informacije o šoli, ki jih zagotavlja poročilo o samoevalvaciji.
Šolski (vzgojno-izobraževalni) sistem: s samoevalvacijo pridobi informacije o kakovosti vzgojno–izobraževalnega procesa in dela organizacije; informacije mu omogočajo učinkovitejše in uspešnejše razporejanje sredstev.
Ob vključevanju vseh vpletenih skupin si lahko vzgojno–izobraževalna organizacija z dognanji samoevalvacijske raziskave pomaga pri odločitvah, ki se nanašajo na širok spekter področij: učenje in poučevanje, skrb za blaginjo varovancev (otrok, mladostnikov, odraslih …), razporeditev finančnih virov in druga področja.
© Kristijan Musek Lešnik, 2006, 2013