top of page
  • Writer's pictureKristijan Musek Lešnik

Ali lahko damo v šole več … ZANOSA?

Zanimiv prispevek v mozaiku pozitivne psihologije predstavlja raziskovanje zanosa (dr. Mihaly Csikszentmihalyi, ki ob dr. Seligmanu velja za drugega »očeta« pozitivne psihologije, ga imenuje »flow«). Izkušnje zanosa v vsakdanjem življenju so pomemben gradnik naše ustvarjalnosti in notranjega blagostanja.


Zanos zlahka opazimo pri otroku, ki se v celoti zatopi v svojo igro in tako uživa v njej, da povsem izgubi občutek za čas in vse okrog sebe. Zmožnost doživeti takšen zanos je v vseh nas, je pa res, da večina ljudi z leti doživlja vse manj teh izkušenj.


Običajne značilnosti zanosa so:

  • popolna osredotočenost na tisto, kar počnemo,

  • natančno zavedanje, kaj počnemo, kaj hočemo in kako bomo uresničili cilj,

  • izguba občutka za čas,

  • uživanje zaradi same dejavnosti, ne zaradi pričakovanega rezultata (sama dejavnost po sebi je notranje nagrajujoča),

  • navidezna odsotnost napora in lahkost delovanja,

  • zlitje zavesti in delovanja, oboje postane eno,

  • občutek nadzora nad situacijo.

Zanos se ne zgodi pri rutinskih, banalnih in nezahtevnih opravilih

Zanos se ne zgodi v coni udobja, pač pa takrat, ko se podamo izven nje. Zanj je značilno ravnovesje med izzivom in našimi zmožnostmi: zgodi se, ko se srečata zahteven izziv in visoke zmožnosti. Vir močnih občutkov zadovoljstva pri izkušnjah, ko nas ponese zanos, je prav zavedanje, da smo premagali/zmogli zahteven izziv in pri tem uporabili vse naše veščine.


Razlogov za to, da okrog sebe opažamo vse manj zanosa, je več: od preobremenjenosti in stresa do najrazličnejših motilcev pozornosti. En izmed pogojev za doživetje zanosa je odsotnost dejavnikov ki odvračajo pozornost in onemogočajo jasen fokus in koncentracijo (pametni telefon v dlani in iskanje zanosa ne gresta z roko v roki). Drugi pogoj je že omenjeno ravnovesje med zahtevnostjo izziva in našimi zmožnostmi: če je izziv prelahek za naše zmožnosti, vzbudi občutke dolgočasja in naveličanosti; če izziv presega naše zmožnosti, pa sproži tesnobo in stres.

Zanos lahko v šolskem okolju razumemo kot stanje, ko je učenec aktivno osredotočen na uresničevanje določenega cilja. Ne preprostega izziva za nekajsekundni napor in ne izziva, ki ga bo glodal dve leti: izziva, ki bo zahteval nekaj časa in nekaj osredotočenega napora. Za to rabimo nekaj osnovnih sestavin: izziv mora biti zanimiv, učenec rabi občutek nadzora nad procesom, mora biti zainteresiran za nalogo, deležen ustrezne opore in prepričan, da s svojimi veščinami zmore rešiti zastavljeni izziv. Sliši se preprosto. V resnici seveda ni. Ampak prav zato je izobraževanje umetnost, ne pa kuharska knjiga.


Dr. Csikszentmihalyi kot skrajno nasprotje zanosa izpostavlja apatijo, ki jo zaznamuje preplet sorazmerno nezahtevnih izzivov in nizkih veščin. Nobena skrivnost ni, da je apatije med mladimi in označevanja šole z izrazom »brez veze« vse več. Če to spoznanje povežemo s podatki, da otroci in na drugi strani nenehno izpostavljenostjo dražljajem iz vseprisotnih pametnih telefonov, lahko razumemo, kako pomembno je načrtovanje optimalno zahtevnih izzivov, za katere bodo morali uporabiti vse svoje veščine, da lahko šolarjem omogočimo čim več priložnosti, da pri svojem delu doživijo izkušnjo zanosa.


Egbert (2006) opisuje povratno zanko, v kateri pomembno vlogo igra zanos v šoli: ko otrokom predstavimo njihovim veščinam primerne izzive, vzpostavimo primerno okolje za doživetje zanosa. Ta vodi do boljših rezultatov. Ti vodijo do izboljšanih veščin učenca. Slednje pa omogočajo soočanje z še bolj zahtevnimi izzivi.


Zanos se pri otrocih velikokrat zgodi v območju bližnjega razvoja (saj se še spomnite Vigotskega, mar ne). Če otroke postavimo pred zahtevne izzive, ki jim sami ne bi bili kos, in jih podpremo s primerno oporo, jih lahko premagajo. Če jim damo premalo opore, bodo frustrirani. Če jim damo preveč opore, se bodo dolgočasili. Če je opora optimalna za njihove trenutne veščine in zahtevnost izziva, lahko doživijo zanos, ki vodi do rešitve izziva.


Še en pomemben lahko vpliva na pogostost izkušenj med šolarji. Šolarji, ki svoje učitelje zaznavajo kot angažirane in pri njih prepoznajo zanos, so bolj angažirani in večkrat zanos doživijo tudi sami. (Velja pa tudi obratno.) Če želimo videti angažirane učence sredi zanosa, je najbolje, da poiščemo angažirane učitelje, ki uživajo v svojem delu.


Da so tovrstne izkušnje pomembne za otroke, seveda ni novo odkritje. O pomenu zanosa so že pred dr. Csikszentmihalyijem pisali mnogi drugi. Tudi Maria Montessori, ki je pred več kot sto leti zapisala: Poti, ki jim sledi otrok pri oblikovanju svoje individualnosti, so enake tistim, ki jim sledi genij. Njegove značilnosti so zatopljena pozornost in globoka koncentracija, ki ga izolira od vseh dražljajev v okolju.

 

Nekaj preprostih pristopov za delo z otroki (pa še s kom):


Izkušnje zanosa se zgodijo spontano, ne na ukaz. Kljub temu lahko z našo voljo vplivamo na njihovo pogostost in doživljanje. Pomemben korak je že razmišljanje o tem, kdaj smo v zanosu in kaj nas spravi vanj. Če zmoremo podoživeti te občutke, povečujemo verjetnost njihovega ponavljanja.


O tem, kaj lahko počnemo kot vzgojitelji, učitelji, za spodbujanje zanosa pri otrocih, govori dr. Csikszentmihalyi (Csikszentmihalyi, M. (2014). Applications of flow in human development and education : the collected works of Mihaly Csikszentmihalyi. Dordrecht, Netherlands: Springer.):

  • Šolarji zanos najlažje doživijo pri dejavnostih, za katere so notranje motivirani.

  • Šolarji občutek zanosa doživijo pri dejavnostih, ki jih razumejo kot pomembne in ki jih lahko povežejo s svojim resničnim življenjem in trenutnimi izkušnjami.

  • Ustrezna povratna informacija je nujen pogoj za ohranjanje osredotočenosti na nalogo pri zahtevnih izzivih.

  • Zmanjšana prisotnost motečih dražljajev v okolju povečuje verjetnost izkušenj, ko šolarji »padejo not«.

  • Če imajo šolarji priložnost sami spremljati svoj uspeh (npr. v okviru formativnega spremljanja) je njihova angažiranost in verjetnost izkušenj zanosa višja kot sicer.

© Kristijan Musek Lešnik

66 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page