Samoevalvacija je postopek samoocenjevanja. Oziroma bolje, je strokovni postopek samoocenjevanja. Z njegovo pomočjo vzgojno–izobraževalne organizacije: vrtci, osnovne in srednje šole, višje šole in fakultete, jezikovne šole … same načrtno in sistematično pridobijo podatke o kakovosti svojega dela. Samoevalvacija je mehanizem, ki omogoča vzgojno–izobraževalni organizaciji, da sama, s svojimi lastnimi viri in od znotraj zboljša kakovost svojega dela tako, da poišče odgovore na različna pomembna vprašanja kot so:
Kako napredujejo naši otroci/učenci/dijaki?
Kako učinkovita je naša organizacija?
Kako kakovostna sta vodstvo in vodenje organizacije?
Katera so naša najpomembnejša močna področja?
Katera so naša najbolj očitna šibka področja?
Katerim področjem je treba zagotoviti dodatno energijo in jim prilagoditi nadaljnje akcije.
Samoevalvacijo v vzgojno–izobraževalni organizaciji opredelimo kot celovit proces neprestanega načrtovanega zbiranja ter dejavnega analiziranja informacij z namenom priskrbeti organizaciji oceno njenega trenutnega stanja in osnove za nadaljnje načrtovanje in usmerjanje (po Advanced Education Council of British Columbia, 2000). Natančnejšo opredelitev ponujajo Tiana in sodelavci (1999): Samoevalvacija v vzgojno–izobraževalni organizaciji vrsta notranje evalvacije pri kateri strokovnjaki, ki so nosilci in izvajalci osnovnega programa in storitev organizacije (na primer učitelji in vodstvo) izvajajo evalvacijo svoje lastne organizacije (na primer šole). Z vidika organizacije lahko torej razumemo samoevalvacijo predvsem kot proces iskanja odgovora na vprašanja: Kako kakovostna je naša organizacija? Kako kakovostno je naše delo? Kako kakovostne so naše storitve?
Samoevalvacija zajame celo organizacijo ali le njeno posamezno enoto (na primer posamezno enoto večjega vrtca ali posamezno fakulteto univerze). Izvaja jo osebje organizacije, pomoč zunanjega svetovalca, ki že ima znanje in izkušnje s samoevalvacijo, še posebno, ko se organizacija prvič loteva samoevalvacije, je lahko dobrodošla.
Torej:
Temeljni namen samoevalvacije je zagotavljanje in zviševanje kakovosti dela organizacije.
Bistvena značilnost samoevalvacije je, da organizacija sama izvede celoten postopek na svojo lastno pobudo. Tako se preko samoevalvacije ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti preneseta na organizacijo (vrtec, šolo …) in na zaposlene v njej (vzgojitelje, učitelje ...).
Bistvena prednost samoevalvacije je, da vodstvo, zaposleni in uporabniki z njeno pomočjo sami ocenijo stanje v svoji organizaciji.
Tudi če pri samoevalvaciji sodelujejo zunanji sodelavci ali druga organizacija, je njihova vloga omejena le na pomoč pri izpeljavi celotnega postopka. So torej partnerji organizacije in njeni pomočniki, ne pa nekakšni zunanji »sodniki«, ki bi ji postavljali kriterije in jo na osnovi izpolnjevanja ali neizpolnjevanja kriterijev »nagrajevali« oziroma »kaznovali«.
Samoevalvacija je pomembno orodje za razvoj vsake vzgojno–izobraževalne organizacije.
© Kristijan Musek Lešnik, 2006, 2013
Comments