V nekaterih vrtcih in šolah (pa še kje drugje) še vedno naletim na prepričanje, da imamo psihologe zato, da se aktivirajo, ko nastopijo težave. Da imamo svetovalne delavce v vrtcih in šolah zgolj za to, da nudijo pomoč otrokom in učencem z najrazličnejšimi težavami.
Seveda so različne stiske in težave žal del vrtčevskega in šolskega vsakdana. Otroci, učenci in nenazadnje odrasli, ki se znajdejo v stiski, rabijo empatično podporo in pomoč. A ne le oni.
Treba se je odzvati na stiske.
Treba se je odzvati na neprimerno vedenje.
Treba je preprečevati nasilje.
Ni pa dobro, če energijo in čas namenjamo pretežno otrokom s težavami, namesto da bi ju vsaj del namenili podpiranju potencialov, ki jih lahko razvijejo vsi otroci. Če se osredotočamo le na tiste, ki najbolj očitno rabijo pomoč, ostanejo mnogi otroci, ki lahko v primernem okolju in ob ustreznih spodbudah razvijejo svoje maksimalne potenciale, življenjske veščine in moči, prikrajšani za to priložnost.
Druga skupina otrok in odraslih, s katerimi se veliko ukvarjamo, so "težavni", "moteči", slabše prilagojeni na sobivanje v skupnosti. Nekateri šolski svetovalni delavci, učitelji in ravnatelji poročajo o občutku, da večino energije porabijo za ukvarjanje z le majhnim delom motečih učencev, staršev in sodelavcev. Otroci in odrasli, ki jih prepoznavamo kot »moteče«, so del vrtčevskega in šolskega vsakdana. Ne le to, vedno več jih je in vedno več jih bo, če se bodo trendi naraščanja motenj vedenja in osebnosti nadaljevali. Naša odgovornost je, da se ukvarjamo z njimi (tudi zato, da druge zavarujemo pred posledicami njihovih odklonov). A ne le z njimi.
Ne, ni prav, da ostane prezrta velika večina tistih, ki manj opozarjajo nase.
Ni prav, da so otroci, ki nimajo stisk in težav, deležni manj pozornosti.
Ni prav, da se z manj uspešnimi ali motečimi otroki (pa tudi starši in sodelavci) ukvarjamo veliko več kot s tistimi, ki jim gre sorazmerno dobro ali so nemoteči.
Pomoč posameznikom s težavami, je pomemben del poslanstva šolskih svetovalnih služb. Ni pa edini. Medtem ko neposredna pomoč enemu otroku pomaga odpravljati težave posameznika, lahko sistematično delo in prizadevanja za vse vodijo do širših rezultatov. Svetovalni delavci lahko naredijo več dobrega za več otrok, če z ustreznim usposabljanjem in krepitvijo sodelavcev (v okviru svojih strokovnih znanj in kompetenc) preprečijo številne težave še pred njihovim nastankom. Takšna preventivna usmerjenost lahko koristi vsem otrokom, ne le tistim, ki že imajo težave.
Kristijan Musek Lešnik
Comments