Na včerajšnji seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje smo se med drugimi stvarmi pogovarjali tudi o maturi.
Potem me je pa - v posmeh vsemu, o čemer smo govorili in na kar smo opozarjali - doma na računalniku na osrednjem javnem informacijskem portalu pričakala novica, da "naj bi" razmišljali o prestavitvi mature.
Ste normalni!?! Vam je jasno, da to niso igrice, da ni Monopoli niti Človek ne jezi se. Da gre za žive mlade ljudi, ki so bili postavljeni v situacijo okrnjenega izobraževanja in se zdaj pripravljajo na življenjski izpit, od katerega bo za marsikaterega odvisno, ali bo izobraževanje nadaljeval tam, kjer želi (o tem, kako ob vpisu na študij mladim zapiramo vrata, namesto, da bi jim jih odpirali in omogočali čim večim uresničiti sanje in potenciale, na tem mestu niti ne mislim govoriti, pa bi bilo treba).
Tisti "naj bi" je nekaj ure pozneje izginil.
Ni pa izginil nemir, negotovost, slaba volja maturantov, profesorjev, ravnateljev, staršev zaradi bedastega in nepremišljenega »naj bi«, iz katerega v resnici ni bilo nič, je pa še enkrat znova poskrbel za občutek, da so na milost in nemilost prepuščeni nekomu, ki brez slehernega občutka odgovornosti do vseh teh ljudi nenehno spreminja pravila in vnaša negotovost tja, kjer bi vsi skupaj rabili predvsem mir.
Maturanti rabijo mir. Njihovi profesorji rabijo mir. Ne pa neprestanega čakanja na spremembe in negotovosti. Ne rabijo strašenja in vznemirjanja na zalogo z bizarnimi idejami. Če že morate mediji za več klikov pisati "naj bi" strašljive zgodbe, pa za božjo voljo bodite vsaj toliko odgovorni in imejte toliko občutka za ljudi, da ne objavljajte en dan podatkov o tesnobi in depresiji med mladimi, naslednji dan pa "naj bi" zgodbe, ki ne dosežejo čisto nič drugega, kot da po nepotrebnem poglabljajo negotovost in stiske tistim, ki tega res ne rabijo. Če tega že ne moremo pričakovati od rumenih medijev, bi si pa vsaj od osrednjega javnega medija želel odgovoren, človeški in občutljiv odnos do mladih, ki so pred pomembno stopnico v življenju?
Nič manj odgovoren odnos ne pričakujem in zahtevam tudi od vseh tistih, ki držite v rokah škarje in platno letošnje mature. Jasna pravila igre, brez spreminjanja in vnašanja nemira. To je Strokovni svet za splošno izobraževanje povedal že pred skoraj pol leta. Včeraj pa še enkrat ponovil. Pričakujem in kot starš tudi zahtevam zagotavljanje pogojev za to, da imajo lahko maturanti in njihovi profesorji v nestabilnem času vsaj nekaj stabilnosti in miru za pripravljanje in potem tudi za izvedbo mature. Enako pričakujem, da je že zdavnaj pripravljen tudi jasen rezervni plan B, ki bo slehernemu maturantu zagotovil, da nihče ne bo ostal brez možnosti opravljanja mature in vpisa na študij v letošnjem letu, ne glede na morebitno karanteno, ali bolezen (tudi v primeru najbolj neprijetnega scenarija, da bi bil posamezen maturant na primer v spomladnem roku v karanteni, v jesenskem pa bolan).
Takole smo včeraj zapisali v Strokovnem svetu: "Strokovni svet RS za splošno izobraževanje podpira izvedbo mature 2021 brez nepotrebnih dodatnih stresnih situacij za dijake in v pogojih, da se vsem udeležencem zagotovi pedagoški mir." Ni kaj za dodati.
Ne pričakujem in ne zahtevam veliko. Le odgovoren odnos do dijakov, maturantov in njihovih profesorjev. In mir, da lahko počnejo tisto, kar je njihovo delo, brez vedno novih vznemirjenj in negotovosti.
Maturanti, profesorji, ravnatelji in starši si zaslužijo mir. Na prvem mestu maturanti. Tisti, ki je odgovoren za vnemirjenje, ki ga je včeraj povzročila »naj bi« novica o »naj bi prestavljanju« mature, si pa zasluži debel in masten cvek. Cvek v kategoriji »odgovornost«. Cvek v kategoriji »človečnost in odnos do ljudi«. Cvek v kategoriji »spoštljivost«. V katerem koli času. V času, ko se pogovarjamo o stiskah, tesnobi, depresiji med mladimi, je pa ta cvek toliko težji, ravnanje pa še toliko bolj nerazumno in zavržno.
Kristijan Musek Lešnik
© Kristijan Musek Lešnik, 2021