Hiša brez temeljev se prej ko slej sesede; drevo brez korenin se posuši; ladja brez kompasa in navtičnih kart nasede na čeri; avtomobil brez krmilnega mehanizma ne zvozi ovinka. Podobno se lahko kaj hitro zgodi podjetju brez jasnega poslanstva, vrednot in vizije.
Peter Drucker opozarja, da ima vsako podjetje teorijo o svojem delovanju, ki pojasnjuje, kaj naj počne, da bi doseglo svoje cilje. Te implicitne teorije so vir duhovnih moči in energije in usmerjajo ravnanja podjetja in njegovih ljudi. Podjetju dajejo dvoje: »korenine«, iz katerih črpa in »kompas«, ki kaže prihodnjo pot. Problemi nastopijo, če so »korenine« trhle in »kompas« kaže v napačno smer: domneve o realnosti, na katerih temeljijo implicitne teorije, so morda zastarele in ne odgovarjajo sodobni stvarnosti. Zato je treba vsake toliko časa preveriti, če usmerjajo v pravo smer, ali jih je treba prilagoditi spremenjeni stvarnosti. Odlična priložnost za takšno prevetritev je poglobljena razprava o identiteti in prihodnosti podjetja, saj so prav vrednote, poslanstvo in vizija osrednji del teh »korenin« in »kompasa«:
Vrednote lahko razumemo kot kažipote, ki podjetje in njegove ljudi nenehno opozarjajo, ali ravnajo tako, kot si želijo, v skladu z njihovimi in prepričanji podjetja, ali ravnajo »prav«.
Poslanstvo je temelj, h kateremu se lahko vračajo vedno, kadar se izpostavi vprašanje, kaj je resnični namen podjetja, ali res počnejo, kar naj bi počeli.
Nenazadnje je vizija kompas, ki nenehno kaže proti najpomembnejši točki na obzorju. Podjetje in njegove ljudi usmerja in jih (s pomočjo posameznih orientacijskih točk, ciljev) opozarja, če so na pravi poti ali so morda nehote skrenili z nje.
Pri vseh rečeh je zdravo od časa do časa postaviti pod vprašaj stvari, ki se nam že dolgo zdijo samoumevne. Bertrand Russell
Enako kot razprava o »koreninah« (vrednotah in poslanstvu) je pomembno razmišljanje o »kompasu«: prihodnjih usmeritvah in ciljih podjetja. Poznavanje sebe, svoje trenutne stvarnosti in želene prihodnosti so pač nujni pogoji uspeha. Podjetje že res lahko preživi tudi brez takšnih razprav; marsikatero deluje vrsto let, in si nikdar ni zastavilo teh vprašanj, pa je kljub temu uspešno. A predpostavke, na osnovi katerih je bilo podjetje ustanovljeno in ob katerih je uspešno delovalo, so morda odlično ustrezale svetu izpred 30, 20 ali 10 let, morda celo današnjemu. To pa še ne zagotavlja, da so dobra osnova tudi za »jutri«. Včerajšnja uspešnost še ne zagotavlja prihodnje, tako kot dejstvo, da je podjetje uspešno in učinkovito, ne pomeni, da ne bi moglo biti še bolj. Koliko čerem, problemom, konfliktom in izgorevanjem bi se lahko izognilo z jasno opredeljenimi vrednotami in poslanstvom? In kolikokrat bi lahko doseglo več kot je? Kolikokrat bi bilo zaposlenim delo lažje, manj stresno in manj izčrpavajoče.
Ko primerjam poslanstvo, vrednote in vizijo podjetja s prispodobo korenin in kompasa, je treba opozoriti, da te naloge ne more prevzeti vsak list papirja s hitro spisanimi »načeli«. Marsikatero podjetje, v katerem na vsaki steni visijo izjave o poslanstvu, viziji ali vrednotah, ni zaradi teh izjav nič uspešnejše in njegovi ljudje nič bolj zadovoljni. Velikokrat so takšne izjave »izum« posameznikov in ne plod široke razprave (upanje, da bo zapisana vizija pomagala hitreje doseči želene cilje, se v številnih podjetjih ne uresniči ravno zato, ker gre za omejena videnja posameznikov, ki ne zajamejo vse širine in globine identitete podjetja). Visoka pričakovanja lahko izpolnijo le tisti zapisi vrednot, poslanstva in vizije, ki so plod poglobljene razprave, ki zajame čim več ljudi in videnj.
© Kristijan Musek Lešnik, 2006