Organizacijska klima je eden od najbolj pomembnih, največkrat omenjanih, a hkrati velikokrat tudi najmanj razumljenih pojmov v organizacijskem vedenju in menedžmentu.
Zakaj je treba govoriti o klimi in se ukvarjati z njo - in to velikokrat dosti drugače, kot to danes počne marsikatero podjetje?
Zadnjič sem srečal znanca, ki dela v enem od večjih slovenskih podjetij. V pogovoru mi je navdušeno povedal, da v podjetju že nekaj časa marijo organizacijsko klimo. Super, sem odgovoril, in ga vprašal, kako si pomagajo s temi rezultati. V zadregi se je čohal po laseh in čez čas rekel, da gre bolj za preventivo, da bi lahko ukrepali, če bi se klima pokvarila. Aha, sem vprašal, in kakšen je vaš kriterij za "dobro" in "pokvarjeno" klimo? Pa se mu je ustavilo.
Klime se ne da ustvarjati na novo, ker je že tu.
V svetu in v Sloveniji je merjenje organizacijske klime že nekaj časa pravi hit. Tako pomemben, da boste zelo hitro naleteli na kakšen "consulting", ki vam bo obljubljal v podjetju ustvariti navdušujočo klimo. Težava je v tem, da se klime ne da ustvariti. In da samo merjenje klime (kjer se večina pobud, tudi v Sloveniji, začne in konča) ne pomeni nič. Zato se kar nekaj navdušenih projektov spreminjanja klime zaključi z razočaranjem, da se po vsem vloženem delu ni spremenilo prav nič, ali je le še slabše.
Težava ni v tem, da se s strateškim spreminjanjem in razvijanjem optimalne klime ne bi dalo doseži odličnih rezultatov - problem je drugje: veliko takšnih poskusov se osredotoči na napačne stvari, ker preprosto za njimi ni jasnega razumevanja, kaj sploh je klima in kakšne so njene posledice. Poskusi ustvarjanja takšne ali drugačne klime so odličen kazalnik takšnega nerazumevanje: klime se ne da ustavriti, ker je že. Je v vsakem podjetju, kot nekakšna vsota psiholoških dejavnikov, kot jih zaznavajo ljudje v podjetju. Ni nekaj, kar je, pač pa je tisto, kar ljudje čutijo. In različni ljudje lahko enake pogoje občutijo različno, in isti človek lahko isto klimo v različnih časih doživlja različno, in zaposleni lahko klimo občutijo popolnoma drugače kot menedžment, in ... postaja zapleteno, mar ne!
Podjetje ne more spreminjati zaznav svojih ljudi, lahko spreminja le tisto, kar zaznavajo.
Za podjetje ni toliko pomembno, da meri klimo, pač pa da najprej ugotovi, kakšno klimo želi in kakšna zaznana klima lahko največ prispeva k učinkovitosti in uspešnosti njegovih ljudi. Pri tem mora razumeti, da različni ljudje različne pogoje doživljajo različno - in da za optimalno delovanje posameznikov in skupin, ki opravljajo različna dela, ni nujno optimalna enaka zaznana klima. Šele v trenutku, ko podjetje ve, o čem govori, in ko ve, kaj hoče, je merjenje klime učinkovito orodje za ugotavljanje, ali smo tam, kljer želimo biti, oziroma kaj je treba storiti, da pridemo do tja.
Spreminjanje in razvoj optimalne klime je zahteven proces - ki lahko naredi ogromno za podjetje in njegove ljudi.
Kar se tiče iluzije ustvarjanja navdušujeoče klime pa le to: klime se ne ustvarja - tisto kar lahko podjetje naredi, je spreminjanje tistih dejavnikov, ki prispevajo k doživljanju klime na tak način, da bodo ljudje v podjetju spremembe zaznali na način, ki bo prispeval k boljši uspešnosti in učinkovitosti. To pa je zahteven proces - vendar proces, ki lahko ogromno naredi za podjetje in za njegove ljudi, če le tisti, ki ga vodijo, razumejo, kaj je klima in kaj pomeni. (PS. Tiste, ki vam obljubljajo, da pridejo v podjetje in z nekaj zamahi začarajo navdušujočo klimo, hitro pošljite skozi vrata.)
© Kristijan Musek Lešnik, 2006